ULTRAZVOČNO (UZ) VODENO IZPIRANJE KALCIFIKACIJ

Kalcifirajoča tendinoza je bolezensko stanje, za katero je značilno nabiranje kalcija v tetivah, najpogosteje v tetivah obramenskih mišic (rotatorni manšeti). Vzrok zaenkrat ni pojasnjen. Oboli predvsem delavno aktivno prebivalstvo, najpogosteje ženske med 30. in 50. letom. Lahko poteka brez kliničnih težav, pogosto pa povzroča bolečine in slabšo gibljivost ramenskega sklepa. Pri določenem odstotku bolnikov je zdravljenje z zdravili in fizioterapijo neuspešno, zato je potrebno dodatno zdravljenje (UZ vodeno izpiranje kalcifikacij, razbijanje kalcifikacij z udarnimi valovi (ESWT) ali kirurško zdravljenje), s katerim se v večini primerov težave izrazito zmanjšajo ali celo odpravijo.

Zdravnik pri posegu najprej pod UZ kontrolo punktira kalcifikacijo. Nato jo izpira s fiziološko raztopino in jo na ta način poizkuša v čimvečji meri odstraniti. Po tem postopku v subakromialno burzo aplicira protivnetno sredstvo (kortikosteroid) z namenom preprečitve subakromialnega burzitisa, ki lahko nastane kot zaplet samega posega. Cilj obravnave je izprazniti čimvečji del kalcifikacije in posledično zmanjšati njen prostorninski učinek, ki povzroča subakromialno utesnitev ter vnetje tetive, v kateri se kalcifikacija nahaja. Na ta način se lahko v največji možni meri odpravijo klinične težave.

Poseg se izvaja v lokalni anesteziji.

Skupaj s pripravo traja okoli 20 – 45 minut.

Verjetnost zapletov posega je zelo majhna, znane so le blage oblike.

Med obravnavo ali takoj po njej je možen pojav vazovagalne reakcije.

V nekaj dneh ali tednih po posegu lahko nastane subakromialni burzitis, ki se kaže s ponovitvijo izrazitejših bolečin v predelu rame. V tovrstnih primerih je potrebno zdravljenje s protivnetnimi zdravili v obliki tablet (nesteroidnimi antirevmatiki) ali pa se odločimo za UZ vodeno aplikacijo protivnetnega sredstva v subakromialno burzo.

V predelu posega lahko pride do okužbe, ki pa je zelo redka.

Prva dva dneva po obravnavi je možno povečanje bolečin v rami. Gre za stranski učinek kortikosteroida. V tem primeru priporočamo jemanje peroralnega analgetika. Sicer pa bolečina običajno po določenem času samodejno izzveni.

14 dni odsvetujemo dvigovanje roke nad višino ramenskega obroča in večje obremenitve rame. Nato lahko začnete postopoma povečevati obseg gibov in obremenitve.

Pri diabetikih obstaja verjetnost, da aplikacija kortikosteroida povzroči nihanje krvnega sladkorja do nekaj dni po posegu. Zaradi tega svetujemo bolj pogosto merjenje njegovih vrednosti.

V kolikor nastanejo večja oteklina, rdečina kože in bolečina ali se pojavijo sistemski znaki okužbe (na primer povišana telesna temperatura), je potrebna čimprejšnja zdravniška obravnava.